Ministrica dr. Asta Vrečko je v upravljanje predala več kot pet hektarjev velik baročni park dvorca Dornava z obnovljeno oranžerijo. Dornavski park z osrednjo alejo, parterji, drevoredi, vodnimi in kiparskimi elementi je največja in najbolj celovito ohranjena baročna parkovna ureditev v Sloveniji. Ministrstvo za kulturo je za obnovo in opremo oranžerije zagotovilo 1,2 milijona evrov.
Ministrica dr. Asta Vrečko je pogodbo o upravljanju oranžerije in pripadajočega območja podpisala z županom Milanom Šilakom in direktorico Javnega zavoda za kulturo, turizem in šport Dornava (Javni zavod Dornava) Natalijo Kovše. Zavod, ki ga je ustanovila Občina Dornava, poleg oranžerije v upravljanje prevzema več kot pet hektarjev površin baročnega parka z drevoredom, sadovnjakom, travniki, severnim dvoriščem in območjem Neptunovega vrta. V načrtu je tudi prevzem v upravljanje kapele v zahodnem traktu dvorca.
V skladu s petletnim programom bo Javni zavod Dornava območje upravljal kot večnamenski prostor, v katerem bodo potekali kulturni in izobraževalni dogodki ter drugi programi, ki povezujejo dediščino dvorca z lokalnim okoljem. Med načrtovanimi dejavnostmi so koncerti, razstave, festivali, pedagoške aktivnosti, kulturno-umetnostna ter dediščinska izobraževanja, pa tudi kulinarične in sejemske prireditve ter protokolarni dogodki.
Ministrica dr. Asta Vrečko je ob otvoritvi poudarila: »Obnovljena oranžerija dvorca Dornava je primer, kako lahko z načrtom, znanjem, skrbjo in spoštovanjem do dediščine vrnemo življenje enemu najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. S to prenovo nismo le ohranili redko arhitekturno zasnovo iz 18. stoletja, temveč smo ji ponovno namenili tudi njen izvorni namen. Prepričana sem, da bosta park in oranžerija v Dornavi postala pomembno središče kulturnega dogajanja, raziskovanja in povezovanja lokalne skupnosti. Zlasti pa me veseli, da smo ta korak naredili v letu, ko v Sloveniji obeležujemo barok z velikima razstavama v Narodni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije. Zahvaljujem se vsem, ki so s svojim delom omogočili, da danes stojimo pred tako uspešno obnovljenim delom ter vsem, ki skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine in ji dajejo pomen v lokalni skupnosti.«
S predajo v upravljanje oranžerije in parka lokalnemu javnemu zavodu je vzpostavljen sodoben model dediščinskega upravljanja, ki povezuje državo kot lastnico, občino kot ustanoviteljico zavoda in lokalno skupnost kot soustvarjalce vsebin. Na ta način se vzpostavlja trdnejša podlaga za nadaljnje načrtovanje celovite prenove dvorca Dornava in za postopno odprtje tega spomenika državnega pomena javnosti.
Oranžerija dvorca Dornava
Dvorec Dornava je eden najpomembnejših in najceloviteje ohranjenih spomenikov baročne profane arhitekture na Slovenskem. Njegov park, oblikovan sredi 18. stoletja, je najpomembnejša baročna vrtna zasnova v Sloveniji. Skoraj dva kilometra dolga os povezuje dvorec s posameznimi skulpturalnimi poudarki – na jugozahodu z Brezmadežno in na severovzhodu s kipom sv. Janeza Nepomuka. Osrednji element tridelnega parternega dela parka je oranžerija.
V 17. in 18. stoletju so se oranžerije v evropskem prostoru uveljavile kot ključni prostori za prezimovanje eksotičnih in mediteranskih rastlin, zlasti agrumov. Stavbnozgodovinske raziskave pred prenovo so na južni fasadi potrdile obstoj poševne baročne steklene stene, značilne za tovrstne objekte. Ohranjenih je bilo dovolj izvirnih elementov, da je bilo možno prvotno podobo oranžerije zanesljivo rekonstruirati.
Med obnovo je bil odkrit tudi v celoti ohranjen opečni grelni kanal s kuriščem in dimnikom – izjemno redka najdba v slovenskem prostoru, saj gre za ključni funkcionalni element oranžerij iz 18. stoletja.
Ker so oranžerije iz tega obdobja v srednjeevropskem prostoru redke, ima obnovljeni objekt v parku dvorca Dornava velik pomen. Kot edini v celoti obnovljeni objekt v osrednjem delu parka bo ponovno služil svojemu prvotnemu namenu – shranjevanju agrumov – hkrati pa bo postal pomembno prizorišče programov, dogodkov in raziskovalnih ter izobraževalnih vsebin, ki bodo krepile tako varstvo dediščine kot povezovanje lokalne skupnosti.
Fotogalerija: Bor Slana, STA in Sandi Kelc
